fbpx

Biti turist

mass_tourism_dubrovnik

Nihče ne mara gneče, ampak vsi bi radi videli in doživeli vse, o čemer pišejo turistični vodiči in influencerji. Nihče ne bi rad bil turist, ampak vsi radi potujemo.

Vse več ljudi si lahko privošči potovat, a skritih kotičkov ni več. Tudi t.i. lokalnih doživetij ne. Potovanje še vedno ostaja vse tisto, zaradi česar radi hodimo po svetu. Potovanje je širjenje obzorij, je preizkušanje svojih meja, je spoznavanje novih kultur, je čas, ko stopimo iz okvirov doma, je trenutek razsvetljenja, veselja, a tudi razočaranja. Potovanja so danes instant – vsi več ali manj hodimo po istih poteh, brezpotja so rezervirana samo še za tiste, ki niso obremenjeni z všečki in sledilci, in ki vedo, da skrito mora ostat skrito. Ker samo še skrito je v resnici pristno.

Po podatkih Svetovne banke je leta 2000 potovalo manj kot 700 milijonov ljudi, dobrih 15 let kasneje jih je svet odkrivala že milijarda in pol. Pri nas smo tako leta 2000 na obisku imeli le dober milijon turistov, leta 2019 pa že skoraj 6 milijonov. Trikrat več kot nas tu živi. Vidiš kam pes taco moli…?

instagram-lies_1200x1200
foto: The Telegraph

Masovni turizem prinaša kratkoročne (običajno precej visoke) zaslužke. Roke si manejo gostinci, hotelirji in vsi tisti, ki se v življenju znajdejo in znajo iz turistov iztisniti čim več denarja ne ozirajoč se na to kaj in kako se prodaja. Danes se prodajajo zgodbe in (lokalna) doživetja! Oboje isti šmorn, oboje marketinški produkt, ki samo lepše zapakira turistično zaslužkarstvo. Apartma z zgodbo, lokalen zajtrk, pristno življenje domačinov in ročno izdelani spominki. Apartmaji nimajo zgodb, so le prostor, kjer se lahko zelo dobro naspiš in spočiješ. Zajtrk na leseni deski še ni lokalen, če se na njem znajde žemlja iz avstrijske moke in ekvadorska banana. In ja, že res, da boš najbrž kupil-a ročno narejen spominek, vendar so ga najverjetneje izdelali Kitajci, zato dobro razmisli preden mastno plačaš pristnost, zgodbe in doživetja. In preden se znajdeš v vrtincu mase…oziroma prekomernega turizma kot se temu menda reče strokovno.

Če rečeva, da je turizem kapitalistični fenomen, potem je masovni turizem njegov post-kapitalistični bratranec: ko te gonja za dobrim selfie-jem lahko požene v smrt, ko se zgodovinska mestna središča spreminjajo v all-you-can-eat četrti, in ko arhitekturo, zgodovino in umetnost zamenja šoping. Ameriški religiolog Joseph Campbell je nekoč dejal, da se družbo v določenem času najlaže na hitro presodi po tem, kakšna arhitektura se bohoti in dviga v nebo – ozri se naokoli. Kaj vidiš? Nakupovalne centre in banke. A ni žalostno?

Bodi odgovoren turist, ali pa vsaj poizkušaj razumet svet iz katerega prihajaš in v katerega se odpravljaš.

  • Preden greš naredi domačo nalogo – preberi kakšno knjigo, izposodi si turistični vodič, razišči popotniške bloge, poglej kak film (ali vsaj video na Youtubu) in se nauči besedo, dve ali tri v jeziku, ki ga govorijo domačini. Ne samo, da se bo tako lažje odločiti kam, kdaj in kako načrtovat pot, tudi širokih nasmehov domačinov ne bo manjkalo. Tudi tisti, ki morda niso znano kot zelo gostoljubni (na takšne sicer še nisva naleteli nikjer), ti bodo z veseljem priskočili na pomoč.
  • Razmisli o načinu potovanja. Turisti smo odgovorni za kar 8% vseh izpustov emisij ogljikovega dioksida. Samo za primer, dva potnika, ki bi letela iz Ljubljane v New York bi v zrak izpustila skoraj 2 toni CO2. Kamorkoli že letiš, si tukaj lahko izračunaš koliko CO2 pustiš v zraku.
  • Ne porabljaj vode kar tako v tri dni. Voda je najdragocenejši vir na planetu in v veliki večini sveta je primanjkuje. Ne stoj pod tušem v nedogled samo zato, ker je kopalnica tako fensi.
Koliko vode porabimo
vir: Infrastruktura Bled
  • Ne večerjaj mesnih specialitet ogroženih živalskih vrst, tudi katerakoli druga vrsta mesa te bo nasitila.
  • Spoštuj lokalno kulturo in prilagodi obnašanje kraju, kjer se nahajaš. Za obisk papeža v Vatikanu, modre mošeje, opičjega templja ali Stupe, mini krilca, strgane kavbojke, dekolte in gola ramena zamenjaj za spoštljivejšo in bolj umirjeno modo.
  • Volunterstvo je ”in”! Priskoči na pomoč, spoznaj nove prijatelje in se nauči kaj novega, vendar pazi, da tvoje prostovoljstvo ne postane zaslužek za nekoga drugega. Tukaj razišči kje in kako si lahko prostovoljec.
  • Izogibaj se dajanju denarja otrokom. Čeravno je kapitalizem že okužil večji del sveta, pa so otroci ponekod še vedno vzgojeni v drugačni veri. Podari nasmeh in tri minute svojega časa – je vredno več.
  • Ne kupuj spominkov v prvi trgovini na glavni aveniji – tam se zagotovo prodajajo najdražji ponaredki v mestu. Poišči lokalno.
  • Živi in pusti živeti! Enostavno ne nabiraj spominkov v nacionalnih parkih in ne puščaj za seboj smeti.
  • Vasi in mesta, bodisi na razvitem zahodu ali v državah tretjega sveta NISO živalski vrt. Ljudje in živali tam NISO na razstavi, zato preden skrivaj stisneš fotko vprašaj za dovoljenje.
zmerni turizem
vir: Tourism Concern

Lepo je potovat, vendar je občutek še velilko, veliko boljši, če veš, da spotoma narediš še kakšno dobro delo, podariš kak nasmeh in ne delaš škode planetu.

Na odogovorno potepanje.

0
    0
    Vaša košarica
    Vaša košarica je praznaNazaj v trgovino