fbpx

Kapadokija – Počuti se kot doma

Cappadocia

Nočni bus in glavobol gresta skupaj tako kot pašteta in kruh. Na poti iz Trabzona do Goreme naju prebudi sonce, ki pa je žal vzšlo ravno malo prepozno, saj sva prespali postajo, na kateri bi morali izstopit. V paniki pomečkava zemljevid v žep in skočiva dol. Na avtocestni odstavni pas. Obe precej slabe volje, vsaka s svojimi mislimi, se peš odvlečeva proti 8 kilometrov oddaljenem mestu. Kdor nima v glavi, ima pa v nogah, pravijo.

GPS, ki naj bi naju pripeljal do prenočišča, naju vodi skozi zamotane mestne ulice, mimo, v jamo vklesanih hiš, trgov in parkov. Zdi se, da se vrtiva v krogu, ampak po srečnem naključju nama uspe najti pravo hišo. Hišo, ki je vklesana v jamo. Ker lastnika ni doma, nama na pomoč priskoči soseda. Kot vse kaže, Turki skrivajo ključe na precej podobna mesta kot Slovenci 🤪.

Ljubo doma! Hiša ni majhna, cel kup sob in hodnikov pa precej spominja na labirint. Vse spalnice so še prazne, zato si seveda izbereva največjo. Naporna pot nama je pred očmi naslikala samo še posteljo, in navkljub lepem sončnem vremenu, sva si privoščili, najprej tuš, nato čaj, in na koncu še kratek počitek.

Iz trdega spanca naju je prebudilo glasno trkanje po vratih. Pomislili sva, da so najbrž prispeli še ostali popotniki, ampak pred vrati je stal lastnik stanovanja. S cmokom v grlu sva v mislih že pakirali in razmišljali kam bova pobegnili. A reakcija lastnika naju je presenetila – v najini zalimani faci se je le zasmejal in nama skuhal čaj.

Varno nameščeni, si končno lahko splanirava nekaj dnevnih izletov po okoliških mestih. Obe malo bolj športnega duha narediva cca 15-20km na dan, v eno smer peš, nazaj pa z avtobusom. Gibljeva se na področju Kapadokije, ki jo boste najbrž prepoznali po zanimivi, skalnati pokrajini, ki jo nemalokrat preletava na stotine balonov. V času najinega obiska, žal ni bila sezona balonov oz. vreme nama ni bilo naklonjeno.

Obiskali sva še mesta Uchisar, Urgup, Goreme in Cavusin, pa dolino ljubezni, rdečo in roza dolino, ki sta ime dobili po prelivajočih se barvah kamnin. Pokrajina je razgibana, mesta pa precej konzervativna, zato prekratke hlače odpadejo.

Narava in kultura sta posebni, navdihujoči in nam nekoliko tuji, a vsekakor vredni obiska, vendar naju pot že odnaša naprej v Pamukkale. S krajšim postankom v Konyi, kjer sva si ogledali predstavitev in tradicionalni turški ples.

0
    0
    Vaša košarica
    Vaša košarica je praznaNazaj v trgovino