VODIČ PO EKVADORJU IN GALAPAŠKIH OTOKIH

ecuador

Ekvador je ena manjših držav v Južni Ameriki, in tako idealna destinacija za prve korake na tej celini. Tam se najde vse: plaže, hribe in džunglo. Pa tudi velika mesta, male vasice in UNESCO-vo dediščino. Ter seveda Galapaške otoke, ki so tako zelo posebni in unikatni, da se vsekakor morajo znajti na potovalnem planu. 

Potovanje v Ekvador, ki mimogrede ni bilo na t.i. ”bucketlist-i” ne ene, ne druge, se je znašlo na najinem potovalnem seznamu predvsem, ker je bila Nova Zelandija predaleč, Patagonija predraga, Antarktika pa premrzla. Ekvador se nama je zdel odlična kombinacija vseh naštetih v malem, in tako izbira za prvo skupno potovanje izbrali eno manjših državic v južni Ameriki, relativno varno, lahko za raziskovanje, in seveda tudi dom Galapaškega otočja, kjer sva tudi preživeli večino časa.

Karte kupljene, sledi obisk knjižnice, kaj videti, kaj početi, kam iti, kje biti in ostati varen? V času najinega obiska je bilo kar precej govora o varnosti, namreč oblasti, s predsednikom Morenom na čelu so razglasile izredne razmere zaradi ukinitve subvencioniranih cen goriva, in vneli so se spopadi med demonstranti in policisti. Ko sva prispeli v Quito sva bili priča goreči vladni stavbi, strogi policijski ura in medijskem pompu, ki je najino izbiro destinacije postavil pod velik vprašaj. Ampak na koncu so se vse težave s problemi, in problemi v težavah začeli reševat in zdaj obiska Ekvadorja ne moreva ne-priporočat.

Ekvador ima  izjemno raznolik bio-diverzitetni sistem, predvsem zahvaljujoč otočju Galapagos. Sicer pa se celinski del Ekvadorja drenja na severozahodu Južne Amerike, med Kolumbijo in Perujem. Na prvo žogo seveda vsi poznamo Ekvador kot prostor, kjer sta Charles Darwin in Alexander von Humboldt kovala teorijo o evoluciji, pa tudi osnove ekologije in geografije. Ekonomsko gledano Ekvador velja za enega večjih proizvajalcev Panamskih slamnikov, ki so ime dobili, ker so jih daleč največ iz Ekvadorja izvozili v Panamo. Poleg klobukov sta glavni izvozni surovini še kakav in banane, v zadnjem času pa cveti tudi turizem.

Lega ob ekvatorju je državi tudi dala ime, sicer pa je Ekvador razdeljen na tri regije: Costa (obala), Sierra (hriboviti del) in Oriente (vzhodni del), pa seveda Galapaško otočje, ki je svet zase.

Midve sva za kratek čas, ki sva si ga vzeli za raziskovanje Ekvadorja, najino pot razdelili nekako takole: 

  • Quito (3 dnevi)
  • premik na Galapaške otoke, kjer sva bivali na treh, obiskali pa sedem otokov (12 dni): 
    • Baltra
    • Bartolome
    • Santiago
    • San Cristobal
    • Santa Cruz
    • Isabella in 
    • Pinzon
  • vrnitev na celino: 
  • nacionalni park Cotopaxi (2 dneva) 
  • laguna Quilotoa (1 dan) 
  • Otavalo in (2 dneva) 
  • Banos (3 dnevi) 

QUITO

Quito je druga najvišje ležeča prestolnica na svetu (takoj za La Paz-om, Bolivija), leži namreč na kar 2.850 m nadmorske višine. Cca 2.5 milijona prebivalcev se stiska v 50 km dolgi in le 4 km široki kotlini, ki sta jo oblikovali dve verigi Andov, in se imenuje Quito. Ker mesto obdaja 14 vulkanov, in je to izjemno pestro potresno območje, je bilo staro mestno jedro že vsaj štirikrat popolnoma renovirano, pa vendarle je zgodovinski center Quita prvo mesto, ki ga je UNESCO uvrstil na seznam kulturne dediščine. Skratka, mesto je zastrašujoče veliko, ogromno je za videt in doživet, precej predelom pa se je tudi pametno izognit, saj (na žalost) tudi kriminalne združbe.

Midve sva na letališču vzeli taksi do zgodovinskega t.i. Starega Quita. Vožnja gori doli in zelo naokoli je trajala skoraj dve uri. Zgodovinski center je zanimiv že sam po sebi, vsekakor pa svetujeva, da si vzamete ”Free walking tour”, kjer vas lokalci popeljejo skozi varne, najlepše in najbolj zanimive predele mesta, kamor vsekakor sodijo:

  • Plaza de San Francisco (izjemno zanimiva zgodovina)
  • La Mariscal (za sprostitev in šoping)
  • Mercado Central (ne najbolj varna, definitivno pa najbolj pristna tržnica v mestu)
  • Plaza Grande (priljubljena zbirališče lokalcev)
  • Calle de La Ronda (pisana kolonialna arhitektura)
  • Virgen del Panecillo (kip angela varuha na hribu z lepim razgledom na staro mestno jedro) 

PREMIK NA GALAPAŠKE OTOKE

Galapaško otočje velja za eno dražjih počitniških destinacij, ki pa je vsekakor vredna vsakega centa. Do tja se lahko poleti le iz Quit-a ali Guayaquil-a, zato je postanek v enem od teh dveh mest nujen. Na otočju sta dve letališči, eno na otoku Baltra, kamor sva iz Quit-a poleteli tudi midve, in drugo na otoku San Cristobal. Med otoki se je potem najlažje premikati s čolni, oziroma mini trajekti, nekateri pa za raziskovanje otočja izberejo tudi križarjenje. 

Opisi vseh otokov so na voljo v ločenih prispevkih, sicer pa je vsak otok poseben na svoj način:

  • Baltra – je ravninski otok, na katerem je locirano letališče Seymour Galapagos Ecological airport, ki je med 2. svetovno vojno služilo kot oporišče ameriških zračnih sil, ki so branile obalo J Amerike in Panamski kanal pred japonskimi podmornicami.
  • Bartolome – je najbolj množično obiskan in največkrat fotografiran otok z znamenito razgledno točko.
  • Santiago – drži se ga tudi ime San Salvador, in je prvi otok, ki ga je odkril Krištof Kolumb.
  • San Cristobal – je eden izmed geološko najstarejših otokov, pa tudi zelo zanimiv otok za opazovanje flore in favne.
  • Santa Cruz – je najgosteje naseljen otok, kjer poleg ljudi, živi tudi velika populacija želv, mogoče pa je videt tudi kopenske legvane.
  • Isabella – je površinsko največji otok z zelo malo prebivalci, ki je bil včasih kazenska kolonija (možen je obisk zidu obžalovanja, ki so ga zgradili zaporniki).
  • Pinzon – je nenaseljen otok, kamor se gre človek potapljat in družit z galapaškimi morskimi psi.

NACIONALNI PARK COTOPAXI

Poleg Galapaškega otočja, je vulkan Cotopaxi morda najznamenitejša točka v Ekvadorju. Vulkan, s svojim popolno oblikovanim, zasneženim vrhom je visok 5.897 m, in tako najvišji, še delujoči vulkan na svetu. Ena zelo priljubljenih pohodniških poti vodi do koče Refugio Jose Rivas, ki je tudi izhodišče za vzpon na vulkan oziroma do ledenika. Muhasto vreme pa vsakič posebej poskrbi za unikatno doživetje.

LAGUNA QUILOTOA

Quilotoa je kratersko jezero vulkana v najzahodnejšem delu Andov. Laguna je nastala po zadnjem velikem izbruhu vulkana pred 800 leti. Ta proces je izoblikoval cca 250 m globoko jezero krasne turkizno-zelene barve, ki je posledica razkrajanja mineralov. Sprehoditi se je mogoče prav do vode v laguni, celo pot pa smo obdani s krasnimi razgledi.

OTAVALO

V Otavalu naj bi živelo največ staroselcev, ki so znani po svojih šiviljskih spretnostih. Na trgu Plaza de los Ponchos vsako soboto oživi največja tržnica tkanega volnenega tekstila (odeje, prti, oblačila, kape,…), začimb, glasbil, igrač in drugih rokodelskih umetnin. Stojnice v obliki gobic je zasnoval nizozemski arhitekt Zwollo. Otavalo je bil sicer kraj, kjer naj bi se, zaradi zelo rodovitne zemlje razvilo kmetijstvo, a so ljudje večji dobiček videli v turizmu, zato so v okolici žal zrasle večje tovarne, kjer masovno proizvajajo ”rokodelske” produkte in jih prodajajo na tržinici.

BANOS

Banos de Agua Santa oziroma na kratko Banos je mesto, ki je znano tudi kot ”vrata v amazonsko džunglo”. Ime je dobilo po vročih vrelcih, ki jih je moč najti na več lokacijah v mestu, in naj bi imeli zdravilno moč. Poleg izhodiščne točke za raziskovanje džungle, je Banos tudi izjemno priljubljeno mesto za adrenalinske navdušence. Midve sva poizkusili oboje in tukaj ostali nekoliko dlje, kot je bilo planirano. 

Ker je najina popotniška filozofija ”raje ponucat več časa, kot več denarja”, sva se po Ekvadorju potepali malo dlje kot tri tedne in od tega skoraj dva tedna preživeli na Galapaških otokih, kamor se bova vsekakor še vrnili. 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *